TAIJI TRENINGI:

“Sam se učim tai chi že nekaj let. Nekako pa sem začutil, da se moj razvoj ustavlja.

Na FB sem opazil Špelo in društvo YinYang. Odločil sem se, da grem na skupinsko vadbo in ugotovim, če je to tisto, kar iščem.

Bil sem prijetno presenečen, ko sem opazil njeno natančnost in profesionalnost.

Čeprav je Postojna kar daleč, sem komaj čakal naslednje termine vadb, ki so bile tudi precej individualno naravnane.

Špela me je res veliko naučila. Še bom prišel!”
Igor
“Tai Chi vadba zame pomeni sprostitev in neke vrste meditacijo. Poleg tega se mi je na fizični ravni popravila drža telesa, postala sem bolj gibčna in pridobila kar precej moči v stegenske mišice.

Zelo mi je všeč način vadbe, ki je v veliki meri individualen.

Priporočam.”
Romana
“Taiji sem prvič preizkusil, ko mi ga je predlagala zdravnica, pri kateri sem se zdravil po hudem zagonu multiple skleroze. Omogočila mi je nekaj vadb v skupini, ki je bila primerna za moje tedanje zmožnosti in takoj se mi je zdel zanimiv. Zaželel sem si, da bi nadaljeval in želja se mi je zelo hitro uresničila, saj sem spoznal Špelo in začel vaditi pri njej. Njene vadbe so kar zahtevne, saj do taijija pristopa celostno in tako redno podaja vaje, ki te spodbujajo, da se bolj pravilno držiš ter bolje začutiš telo, hkrati pa zelo obremenijo stegenske mišice.

Na začetku mi je bilo težko, saj me je poleg šibkosti mišic in pomanjkljive zaznave telesa omejevala tudi navajenost na nepravilno držo. Med vajam sem se v mislih pogosto jezil, ker sem bil stalno na meji svojih psihofizičnih zmožnosti, a hkrati nisem hotel prevečkrat počivati. Postopoma se je ta del mene umiril in spoznal sem, da je taiji v bistvu aktivna meditacija in da nisem tam zato, da dokazujem koliko zmorem in kako dober sem. Ne bi mogel reči, da so mi vadbe postale lahke, ker stalno izboljšujem položaj in gibanje telesa in s tem višam obremenitev mišic, se je pa spremenil moj odnos do vadbe in tudi veliko bolje poznam in zaznavam svoje telo. Poleg tega so se mi obremenjene mišice zelo okrepile.

Po nekaj mesecih sem pomislil, da bi odnehal z vadbo, ker mi je bila naporna in sem bil prepričan, da se gibov forme ne bom naučil. Takrat so mi prišli na misel trije razlogi, zaradi katerih po dveh letih in pol še vedno vadim. Všeč mi je, kako Špela vodi vadbo, všeč so mi ljudje, ki prihajajo vaditi in všeč mi je, ker vidim, kako pozitivno vpliva name in na moje telo.”
Adrijan
“Zelo rada sem obiskovala tai-chi pri Špeli iz številnih razlogov. Veliko sem izvedela o čutenju energij, popravila sem svojo držo preko celega telesa in na splošno je bilo druženje s Špelo vedno prijetno in lepa točka v tednu.

Špela zagotovo ni le izvrstna mojstrica taichija in dobra ter potrpežljiva učiteljica, ampak tudi zanimiva in skrivnostna oseba, polna presenečenj. Vesela sem, da jo poznam.”
Eva
TEKMA S ČASOM

“Zgodilo se mi je nekega dne, da sem precej štrbunknila na koleno in si ga poškodovala. Tisti dan je še nekako šlo, naslednji dan pa nisem več mogla hoditi po stopnicah. Uporabila sem različne veščine naravnega zdravljenja, da čim prej odpravim poškodbo.

Po enem tednu mi je nekako uspelo, da sem lažje hodila, po enem mesecu, da nisem več pri hoji čutila bolečine, po pol leta, da sem pri telovadbi občutila dobro gibljivost kolena, vendar nikoli od takrat pa do danes nisem zmogla izvesti počepa, s podplati čisto skupaj.

Bile so strašne bolečine in to sem deloma pripisovala tudi tretjemu življenjskemu obdobju. Takrat sem izvedela za TAI CHI – občutek sem dobila, da je to tisto kar trenutno rabim in se takoj vpisala. Vendar mi čas ni bil naklonjen. Zamudila sem vsaj polovico semestra, zato sem doma mrzlično vadila, da bi ujela sošolke. Po dveh mesecih mi je res uspelo, vendar sem morala končati z vadbo, ker se mi tudi sicer časovno ni izšlo. Je pa res, da sem v tistem obdobju občutila večjo energetsko pretočnost, vendar počepa še vedno nisem mogla izvesti.”

KO ČAS NI VEČ POMEMBEN

“Od tega je minilo dobro leto in pred kratkim mi je prijateljica povedala, da se prične vadba TAI CHIJA blizu mojega doma in še časovno mi je zelo ustrezalo. Seveda sem takoj poklicala, se dogovorila za termin in tako pričela z vadbo. Presenetila me je Špela, drobna punca, za katero sem dobila občutek, da nas vidi kot energetske oblike. Da je precej drugačna od drugih učiteljev.

Pri njej so vadbe popolnoma drugačne. Tukaj čas ni pomemben – ne obstaja. Ko nas popravlja pri vajah, čutim, kako skozme teče energija in prebija tiste zakoreninjene blokade, ki mi ovirajo zdravje. Posledično se tako potim, da mi teče od vsake dlake na mojemu telesu, tudi solze, kot tisti dan, ko sem prejela iniciacijo za reiki druge stopnje. Zavedam se, da so to trenutki soočenja, kajti samo, ko se z bolečinami in blokadami soočiš, se lahko od njih tudi posloviš. Pri vadbi mi ni več pomembno, pri kateri vaji smo, kako se reče temu in onemu, do kam smo prišli. Šele zdaj mi je postalo jasno, da je to vaja z energijami in da to ni tekma s časom.
Tretji teden sem ugotovila, da lahko nemoteno naredim počep in to brez bolečine. Seveda delam doma vaje 1x na dan, te čisto osnovne, ki trajajo cca 20 min.

No, to je tisto kar sem želela povedati. Ni pomembno, koliko treniraš, ampak kako. Včasih je res potrebno, da naletiš na pravega učitelja. In res je, ko pravijo – veliko poti pelje do cilja …uspeha…, vendar vedno sam ugotovi, katera je tista prava zate.
In nikoli ne tekmuj s časom, kajti tukaj ni pomemben.”
Marjana