chen-taijiquan-clanek

Chen taijiquan – kitajska borilna veščina, ki krepi zdravje

Ko zaslišimo izraz ´tai chi´ (z drugima izrazoma tudi taiji ali taijiquan) si večina ljudi predstavlja plesu podobno, lahkotno, tekoče gibanje, namenjeno sprostitvi. Vendar, taiji je mnogo več kot le to. Je borilna veščina, ki uravnoveša in povezuje telo, um in duha ter skozi redno vadbo prinaša mnogo pozitivnih učinkov na zdravje in počutje.

Chen taijiquan (izg. ´Čen tajčičuan´) je najstarejša oblika tradicionalnega taijiquan-a, ki je dobila ime po družini Chen. Njeni pripadniki ga od 14. stoletja dalje poučujejo in razvijajo v rodni vasi Chenjiagou, ki se nahaja ob Rumeni reki, v današnji provinci Henan. Veščina je že od samega začetka imela borilni namen, saj se je znotraj družine Chen prenašala iz roda v rod ravno iz potrebe po ubranitvi pred napadalci, sočasno pa je njenim pripadnikom predstavljala tudi vir zaslužka.

Vse do začetka 20. stoletja je ostajala strogo varovana družinska skrivnost, do katere so imeli dostop skoraj izključno člani družine. Kasneje se je znanje o veščini postopoma začelo širiti še izven družinskega kroga in preko prvotnega Chen stila so se začeli razvijati tudi novejši stili taijiquan-a.

V današnjem času je potreba po borilnem aspektu za namen preživetja zbledela, vendar pa taiji še vedno ostaja zelo aktualen kot metoda samozdravljenja in samorazvoja. Pri tem velja, da je potrebno pri vadbi upoštevati principe, ki sicer veljajo za razvoj borilnih sposobnosti, saj le na ta način lahko prejmemo maksimalno dobrobit tudi na ostalih omenjenih področjih.
Za Kitajce je vadba veščine npr. v mestnih parkih nekaj popolnoma običajnega, predstavlja del njihove kulture, ki jo mi na zahodu šele spoznavamo.

Veščina temelji na principih daoizma, ki zagovarja ´naravno pot`, dosegamo pa jo preko redne in vztrajne vadbe, s katero postopoma kultiviramo telo in duha. Vzhodnjaški način delovanja je bolj usmerjen v čutenje in zaznavanje idej, medtem, ko se zahodnjaki precej bolj oklepamo umskih konceptov. In ravno pri tem nas taiji lahko podpre; da se s svojim načinom delovanja premaknemo ´iz uma v srce´. Uči nas opuščati prepričanja, ki nam ne služijo več, ter razvijati sposobnost čutenja in prepuščanja.

Med vadbo iščemo ravnovesje med nasprotujočima poloma Yin-om in Yang-om, med ženskim in moškim principom, ki sta prisotna vsepovsod v naravi. Ko sta ta dva principa znotraj nas uravnovešena, je tudi telo optimalno postavljeno. Iz vidika tradicionalne kitajske medicine, nam taijiquan pomaga vzpostaviti neoviran pretok energije skozi telo, ki se jo tekom let vztrajne vadbe naučimo tudi zavestno usmerjati.

Za veščino je značilno tekoče in spiralno gibanje, ki je izvedeno kot kombinacija počasnih gibov, ter hitrih, eksplozivnih skokov, udarcev in brc. Vsakič znova pa vadbo pričenjamo z najpomembnejšo statično vajo ` Stoječi steber´, skozi katero razvijamo optimalno telesno držo, se umirjamo, sproščamo in znotraj telesa izgrajujemo občutek mehkobe in razširjenosti. Kitajski rek namreč pravi, ´da je mehkoba mati moči´. Ta resnica velja tako za razvoj borilnih sposobnosti, kot tudi za vse naše vsakodnevne dosežke, kvalitetne odnose in dobro zdravje.

Kako pa taiji vpliva na naše zdravje in počutje?

Ko veščino redno in vztrajno vadimo, postaja telo močnejše, vitalnejše in bolj sproščeno, prav tako se umirijo in zbistrijo tudi misli. Dosedanji učenci taiji-ja poročajo, da opažajo tovrstne učinke še nekaj dni po vadbi. Taiji krepi imunski sistem in delovanje notranjih organov, pospešuje regeneracijo mišičnega in vezivnega tkiva, izboljšuje telesno držo in ugodno vpliva na kosti in sklepe, izboljšuje gibljivost in ravnotežje, uravnava krvni tlak in sladkor, presnovo in prebavo, krepi srce in ožilje, odpravlja negativna duševna stanja in deluje podporno še pri mnogih drugih boleznih in težavah. Vadba je primerna za ljudi vseh starosti.

Delite naprej ...